gimnazija logo

Šolska pravila

 

GIMNAZIJA, ELEKTRO IN POMORSKA ŠOLA PIRAN

Enota Gimnazija Piran, Bolniška ulica 11, 6330 Piran

Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list št. 60/2010 z dne 23.7.2010) sprejetega na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07), GEPŠ Piran, Piran, Bolniška 11,  sprejema

 

ŠOLSKA PRAVILA

1. Člen

(Hišni red)

Vstop v šolo in zadrževanje v šolskih prostorih

V šolske prostore imajo dostop dijaki, delavci šole, starši dijakov oz. njihovi zakoniti zastopniki ter vzgojitelji. Druge osebe smejo vstopiti le z dovoljenjem vodstva šole. Dejavnosti, ki niso povezane s pedagoškim delom, se lahko izvajajo v šoli le z dovoljenjem ravnatelja.

V času pouka, razen v času mature in počitnic, je glavni vhod v šolo odprt od 7.00 do 16.00. Stranski vhod je namenjen samo osebju šole in dostavi. Po 16. uri je vstop v šolo mogoč, kadar je dogovorjen z zaposlenimi v šoli.

Zunanji obiskovalci vstopijo v šolo skozi glavni vhod. Javijo se dežurnemu dijaku ali v tajništvo šole. Na osebo, h kateri so namenjeni, počakajo v avli pri dežurnem dijaku oziroma pred tajništvom. 

Učilnice so zaklenjene, ko v njih ni pouka.

Dijaki v času pouka ne zapuščajo šolskega prostora, sicer sami prevzemajo odgovornost za svojo varnost. Med prostimi urami se dijaki praviloma zadržujejo v šolski knjižnici, prostih učilnicah in jedilnici (izven časa obrokov).   

Varovanje šole in nadzor - dežurstvo

Za varovanje šole  in nadzor nad vstopom vanjo skrbi dežurni dijak v sodelovanju z dežurnim učiteljem.

Dežurstvo je za dijaka obveznost. Dijaki lahko zaradi dežurstva izostanejo od pouka največ enkrat mesečno. V primeru ocenjevanja znanja dežurnega dijaka obvezno nadomesti drug dijak. Praviloma za zamenjavo poskrbi sam dežurni dijak in o tem obvesti dežurnega učitelja ali razrednika.

Dežurstvo dijakov se opravlja ob glavnem vhodu. Razpored dežurnih dijakov uredi v oddelčni skupnosti razrednik, ki je tudi odgovoren za realizacijo. Vedno je dežuren en dijak. Če je dijak, ki je določen za dežurstvo, odsoten, ga nadomesti dijak, ki je na razporedu naslednji dan.

Naloge dežurnega dijaka:

  • dežurstvo  dijaka traja od 8.00 do 14.00
  • beleži prihod in odhod obiskovalcev
  • obiskovalcem daje informacije in jih pospremi v tajništvo
  • raznaša okrožnice in izobeša obvestila na oglasne deske
  • po vsakem odmoru pregleda hodnike in zapre okna, skrbi za čistočo, dijake na hodnikih napoti v knjižnico ali jedilnico
  • po glavnem odmoru počisti prostor ob vhodu v šolo (orodje je pripravljeno v 1. nadstropju)
  • po končanem dežurstvu odda dežurni list in priponko v tajništvu
  • med dežuranjem ne uporablja prenosnega računalnika niti ne posluša glasbe
  • o nepredvidljivih dogodkih obvešča dežurnega učitelja ali ravnatelja

Morebitna škoda

Vsi dijaki skrbijo za urejenost učilnic in drugih prostorov v šoli. Morebitno nastalo škodo je vsak dijak dolžan prijaviti učitelju. V primeru ugotavljanja odškodninske odgovornosti ravnatelj imenuje strokovno komisijo, ki oceni višino nastale škode, ki je bila povzročena v šoli.

Reditelji

Za red in čistočo sta v razredu neposredno odgovorna reditelja. Naloge reditelja so:

  • na začetku učne ure javi odsotne dijake
  • ob koncu učne ure obriše tablo in pobere smeti
  • skrbi, da je razred prezračen
  • k učnim uram prinaša pripomočke, ki jih naroči učitelj
  • dežurnemu učitelju, razredniku ali vodstvu šole javi škodo, ki jo je opazil v razredu
  • javi odsotnost učitelja po poteku 15 minut ure v tajništvu ali vodstvu šole.

Če reditelja slabo opravljata svoje dolžnosti, jima razrednik podaljša rediteljsko službo še za en teden. Če tudi naslednji teden slabo opravljata svoje dolžnosti, se jima izreče vzgojni ukrep.

Obveščanje dijakov

Za obveščanje dijakov skrbijo razredniki, mentorji, nosilci posameznih dejavnosti in dijaki, zadolženi za posamezna področja v oddelku in dijaški skupnosti. Pomembne informacije in nadomeščanja učiteljev so objavljena na oglasni deski. Okrožnice preberejo dežurni dijaki. Učitelj v razredu poskrbi, da so okrožnice primerno prebrane.

Pomembna obvestila se objavijo tudi na spletni strani šole in na informativni elektronski tabli v avli.

Ekskurzije

Na ekskurzijah in športnih dnevih veljajo šolska pravila.

Pri šolskih dejavnostih, ki vključujejo prevoz, dijaki praviloma koristijo organizirani prevoz šole. Lasten prevoz se dijakom dovoli le s pisnim soglasjem staršev.

2. člen

(pravice in dolžnosti dijakov)

Pravice in dolžnosti dijakov so določene z 2. in 3. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (v nadaljevanju POŠ).

3. člen

(splošna pravila obnašanja)

Dijaki, ki prihajajo v šolo pred začetkom po­uka, lahko počakajo začetek svoje prve ure v knjižnici ali v šolski jedilnici.

Po koncu ure se dijaki napotijo v učilnico, v kateri bodo imeli pouk naslednjo uro. Dijaki hodijo iz učilnice v učilnico po desni strani hodnikov oz. stopnic. Ob znaku za začetek ure morajo oditi v učilnice in se pripraviti na pouk.

V šolo in na šolske površine je prepovedano prinašanje alkohola in drog, rav­no tako je prepovedano njihovo uživa­nje. Prav tako je prepovedano prinašanje pred­met­ov, ki lahko ogrožajo zdravje in var­nost dij­ak­ov ali motijo pouk. Mobilne telefone mo­rajo dij­aki v času pouka naravnati tako, da ni­ka­kor ne motijo pouka, vsaka uporaba mobi­lnih tele­fonov pa je med šolskimi urami pre­po­ve­dana. Učitelj kršitev evidentira v posebni rubriki v easistentu. Prepovedano je sedenje na okenskih policah.

Dijaki naj:

  • se v šoli, na prireditvah in ekskurzijah kulturno obnašajo,
  • skrbijo za red in čistočo, kulturno uživanje hrane in pijače ter urejenost šole in njene okolice,
  • ne ovirajo dela dežurnih dijakov,
  • ne motijo pouka drugih, če sami v tem času niso v učilnici,
  • ne ovirajo prehoda po hodnikih in stopnicah ter vhodu v šolo.

Namerno uničevanje šolskega inventarja, pisanje po klopeh, stolih, stenah in straniščih je prepovedano. Povzročeno škodo plača storilec, skupina storilcev ali vsi dijaki oddelka, če storilca (storilcev) ni mogoče ugotoviti. Popisane klopi in stole so dijaki dolžni očistiti. Reditelji morajo javiti vse poškodbe učečemu učitelju oziroma v tajništvo ali skrbniku učilnice.

V šoli je strogo prepovedano vsako nasilno vedenje.

4. člen

(pravila vedenja v jedilnici)

Dijaki hrano in pijačo uživajo v jedilnici. V razrede je prepovedano prinašati hrano. Dijaki upoštevajo pravila kulturnega uživanja hrane in pijače.

Osebne stvari odložijo ob mizi.

Ob koncu obroka dijaki ločeno pospravijo odpadke na predvidena mesta (plastika, papir, organski odpadki).

V času deljenja obrokov naj se dijaki po nepotrebnem ne zadržujejo v jedilnici.

5. člen

(obveščanje o odsotnosti in opravičevanje)

Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.

Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen če se s starši ni drugače dogovorila.

Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu.

Starši razrednika o odsotnosti dijaka obvestijo osebno, pisno, telefonsko ali v elektronski obliki, in sicer najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku.

Predvidene odsotnosti (zdravniški pregledi) starši oz. dijaki najavijo razredniku vnaprej. Priporočljivo je, da nepredvidene odsotnosti (bolezen, nepredvideni dogodki) javijo starši oz. skrbniki še isti dan razredniku v elektronski obliki ali telefonsko.

Za napovedane odsotnosti daljše od treh dni starši pisno zaprosijo ravnatelja. Sklep o odobritvi odsotnosti z obvestilom o odgovornosti dijaka in staršev ob soglasju razrednika izda ravnatelj.

Razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka

Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Starši  napišejo prošnjo, razredniki pa odločajo o upravičenosti in vpišejo podatke v dnevnik v ustrezno rubriko.

6. člen

(kršitve in vzgojni ukrepi)

Za kršitve, določene s POŠ in šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi. Kršitve se delijo na lažje (16. člen POŠ), težje (17. člen) in najtežje (18. člen). Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Vzgojni ukrep za lažje kršitve je opomin razrednika.

Vzgojni ukrepi za težje kršitve so ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora in ukor učiteljskega zbora.

Vzgojni ukrep za najtežje kršitve je izključitev.

Lažje kršitve:

- neprimeren odnos do pouka: klepetanje med poukom, zamujanje k uram posameznih predmetov ali k drugim šolskim dejavnostim (razen če gre za zamujanje iz utemeljenih razlogov), ukvarjanje (med poukom) z dejavnostmi, ki ne sodijo k pouku ali drugemu vzgojno-izobraževalnemu delu), neupoštevanje učiteljevih navodil in opozoril, neprinašanje učnih pripomočkov in sredstev (npr. učbenikov, opreme za športno vzgojo ali praktični pouk itd.), samovoljna zapustitev pouka ali druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti, nedelanje domačih nalog itd.;

neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi, neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja: pisanje po klopeh, stenah, mizah itd., neupoštevanje določil hišnega reda itd.

kajenje v šoli

neprimerno obnašanje na hodnikih pred učilnicami in funkcionalnih zemljiščih šole v času pouka,

malomarno opravljanje nalog reditelja in dežurnega dijaka,

- uporaba mobilnih telefonov in predvajalnikov glasbe med poukom,

samovoljna uporaba IKT sredstev.

- uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,

- neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.

Ponavljajoče se istovrstne lažje kršitve ali več lažjih kršitev, se obravnava kot težjo kršitev.

Težje kršitve:

ponavljajoče se lažje kršitve

pljuvanje in metanje predmetov skozi okno

samovoljna prisvojitev tuje stvari

ponarejanje (npr. ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, ponarejanje opravičil in podpisov staršev, lažno prikazovanje identitete itd.)

žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žaljivi napisi itd.)

posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev

neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu

namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.

Najtežje kršitve:

ponavljajoče se istovrstne težje kršitve

psihično ali fizično nasilje

uživanje alkohola ali drugih drog, prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog

ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije

samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti

posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja

namerno uničevanje šolskega in drugega premoženja

neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je ali bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo

neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur.

O tem, koliko lažjih kršitev se šteje za težjo ali najtežjo kršitev, presodi razrednik v sodelovanju z oddelčnim učiteljskim zborom oziroma celotnim učiteljskim zborom. Kršitve veljajo za pouk in za vse dejavnosti, ki jih organizira šola (npr. športni dnevi, ekskurzije, druge obvezne izbirne vsebine itd.). Učitelj, ki je kršitev ugotovil ali bil nanjo opozorjen, in se prepričal o njej, pisno ali ustno obvesti razrednika.

Vrste ukrepov za kršitve

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.

a)     alternativni ukrepi

Razrednik pisno določi alternativni ukrep, način in izvrševanje ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa. Alternativni ukrep se izvaja v času izven pouka. 

Alternativni ukrepi so:

– pobotanje oziroma poravnava,

– poprava škodljivih posledic ravnanja,

– opravljanje dobrih del,

– premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.

Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.

Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.

Z vsebino alternativnega ukrepa razrednik seznani dijaka in starše.

Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.

Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

b)    Vzgojni ukrepi

Vzgojni ukrepi so:

– opomin,

– ukor razrednika,

– ukor oddelčnega učiteljskega zbora,

– ukor učiteljskega zbora,

– pogojna izključitev,

– izključitev.

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.

Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve.

Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.

Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.

V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev.

Ugotavljanje kršitev in ukrepanje opredeljuje 7. del Pravilnika o šolskem redu (22.-29. člen)

Morebitne težave oz. spore dijak, starši ali zakoniti zastopniki rešujejo po naslednjem vrstnem redu: profesor, razrednik, ravnatelj.

7. člen

(neopravičene odsotnosti)

Neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur v šolskem letu, se šteje za najtežjo kršitev.

V okviru do števila ur iz prejšnjega odstavka šolska pravila določajo naslednje število neopravičenih ur za lažjo oziroma težjo kršitev:

-         opomin razrednika: do 5 neopravičenih ur

-         ukor razrednika: od 6 do 12 neopravičenih ur

-         ukor oddelčnega učiteljskega zbora: od 13 do 20 neopravičenih ur

-         ukor učiteljskega zbora: od 21 do 28 neopravičenih ur

-         pogojna izključitev: od 29 do 35 neopravičenih ur

-         izključitev: nad 35 neopravičenih ur.

Za neopravičeno odsotnost se dijaku lahko določi alternativni ukrep, razen za neopravičeno odsotnost iz prvega odstavka tega člena, za katero se dijaku izreče izključitev oziroma se mu določi pogojna izključitev.

 Alternativni ukrep se za neopravičene izostanke izreče največ dvakrat. Če dijak še vedno neopravičeno izostaja, se ugotovi, da alternativna ukrepa nista dosegla namena in se nadaljuje z vzgojnimi ukrepi.

 8. člen

(začasna prepoved)

Dijaku se v skladu z 20. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah v primeru, da ogroža življenje ali zdravje drugih dijakov, lahko začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in se ga napoti v šolsko svetovalno službo ali k ravnatelju.

V kolikor učitelj presodi, da dijak v času učnega procesa ogroža lastno zdravje (npr. prisostvuje učnemu procesu pod vplivom alkohola ali drugih drog), se ga napoti v šolsko svetovalno službo ali k ravnatelju, ki o tem nemudoma obvesti njegove starše oziroma zakonite zastopnike, ki so dolžni zanj ustrezno poskrbeti.

Dijaku, ki onemogoča potek pouka, ter s tem krši določila 3. člena Pravilnika o šolskem redu,  lahko učitelj prepove prisostvovati učni uri tako, da mora zapustiti prostor. Pred izrekom začasne prepovedi prisotnosti pri pouku mora biti dijak jasno opozorjen. Dijaka učitelj napoti v knjižnico, kjer mora opraviti določeno nalogo, ki mu jo ob prepovedi naloži učeči učitelj. Dijak mora takoj po koncu ure učitelju predložiti opravljeno nalogo, učitelj pa presodi ali je bila naloga zadovoljivo opravljena. Če se dijak ob koncu ure ne zglasi, se njegova odsotnost evidentira kot neopravičena. V nasprotnem primeru se ukrep zgolj evidentira v easistentu.

 Če dijak ukrep odkloni, se to zabeleži  v easistentu in se ga napoti v šolsko svetovalno službo ali k ravnatelju.

Ob prepovedi udeležbe na ekskurziji ali projektnem dnevu mora dijak prisostvovati organizirani obliki pouka na šoli.

Če se razlogi za začasno prepoved in s tem začasne prepovedi ponavljajo (pri istem učitelju ali pri več njih), šola vzpostavi stik s starši (enako kot pri obveščanju o odsotnosti) ter organizira sestanek med starši, dijakom, učiteljem oziroma učitelji, ki so dijaku večkrat izrekli začasno prepoved, razrednikom in svetovalno službo.

9. člen    

(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)

Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.

10. člen

(skrajšani postopek izključitve)

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor.

Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.

11. člen

(pritožba)

Varstvo pravic dijakov ureja sedmi del Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (33.- 36. člen), ( http://www.uradni-list.si/1/content?id=99229#!/Pravilnik-o-solskem-redu-... ).

12. člen

(prilagoditev pogojev dela)

Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba pouka.

Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih, s pedagoško pogodbo lahko prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.

O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne službe.

S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede izvedbe pouka določijo: pravice in obveznosti dijaka in šole, način in roki za ocenjevanje znanja dijaka, obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene, razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe.

13. člen

(izpitni red)

Pri popravnem izpitu se ocenjuje dijakovo znanje iz posamezni predmetov, pri katerih je negativno ocenjen.

Kandidati morajo biti na izpit prijavljeni in imajo lahko pri sebi pisalni pribor in dovoljene pripomočke, kot jih predpisuje predmetni izpitni katalog. Poleg tega lahko prinesejo v izpitni prostor le nujne osebne predmete, ki jih morajo odložiti na za to pripravljeno mesto. Mobilni telefon kandidat pusti izven učilnice ali ga odda nadzornemu učitelju pred začetkom izpita. Če kandidat s svojim vedenjem moti potek izpita ali krši izpitni red ali ne upošteva drugih navodil, se mu izrečejo ukrepi, predvideni s pravilnikom.

14 .člen

(nagrade in priznanja)

Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad ali drugih priznanj so določena s šolskim Pravilnikom o podeljevanju priznanj.

Datum: 1. 9. 2013

 

V.d. ravnatelja:

                                                                        Borut Butinar, prof