gimnazija logo

Razmišljanje dijakinje prvega letnika

Gimnazija Piran se rada pohvali s svojimi projekti, ob katerih navdušeno delajo tudi dijaki in dijakinje, ki so vključeni vanje. Leto 2016 je tako že videlo stare Grke v "grškem tednu", dišalo je že po nepremagljivem sporu s svetom v tednu romantike (na srečo je bolečino ublažil strokovni izlet na Dunaj :). Preden se dijaki odpravijo raziskovat Toskano, pa z vami delimo zapis dijakinje 1. letnika, ki lepo povzema znanje in cilje, ki si jih v šolskih projektih zastavimo: Vprašati - misliti - znati povedati.

"Kdo pravzaprav je junak? Ali je kakšen med nami ali živijo junaki samo še v zgodbah? In kaj moramo storiti, da postanemo junaki? Je vsak od nas lahko junaški? Vsa ta vprašanja mi niso dala miru in ker nisem vedela, koga vprašati, sem odgovor najprej iskala na spletu. Pokukala sem v SSKJ, kjer so zapisali, da je junak, "kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje." A to se mi še zdaleč ni zdel opis, primeren za junaka. Zato sem pobrskala še po zvezku slovenščine. Ustavila sem se pri Homerjevih epih, ob katerih smo zapisali, da je ponavadi junak osrednji lik dela (dogodka), ki res stori junaško dejanje ter da se skozi delo ne spreminja, torej ostaja zvest svojim načelom do smrti. Prelistala sem naprej in se ustavila pri delu Antigona, le da je bilo vprašanje nekoliko drugačno. Nismo se več spraševali, kdo je junak, vprašali smo se, zakaj je bila Antigona junaška. V razredu smo si bili enotni, da je bila Antigona junakinja, ker se je uprla oblasti, ni se bala smrti, svoje moralno načelo (pokopa) je zagovarjala do svoje smrti in je bila poštena in pravična. Zdaj, ko sem vedela, kdo in kakšen je junak, sem lahko poiskala odgovor na vprašanje, ali so junaki tudi med nami.

Nadaljevala sem z brskanjem po spletu in izbrala dva sodobna junaka, ki bi ustrezala prej omenjenemu opisu. Izbrala sem Nelsona Mandelo in Malalo Yousafzai.

Nelson Mandela se je uprl oblasti v Južni Afriki in se celo svoje življenje bojeval proti aparthaidu in se zavzemal za mir in pravice ljudi. Uspelo mu je odpraviti rasistično gibanje proti temnopoltim, ki so ga vodili belci, in postal je prvi temnopolti predsednik južnoafriške republike. Zaradi upora so ga zaprli v zapor, kjer je preživel 30 let, vendar je vse do svoje smrti zagovarjal enakopravnost in se zavzemal za mir in pravice ljudi. Umrl je leta 2013, star 95 let.

Malala Yousafzai je danes stara 19 let in prihaja iz Pakistana. Njen oče je bil učitelj v vaški šoli v njenem domačem kraju, zato ji je bila izobrazba zelo pomembna. Že kot najstnica je postala aktivistka in prek medijev je postajala vse bolj prepoznavna in veliko mladih deklet se je začelo zgledovati po njej. Že od prvega dne se je zavzemala za pravico žensk in deklet do izobrazbe, njena mama namreč kot večina žensk ni znala niti brati. V njeno domačo dolino so nekega dne prišli talibani in prepovedali šolanje deklet. Malala se je morala odseliti, ko so se vrnili, pa je bilo vse uničeno. Nekega dne so na šolski avtobus prišli talibani in jo ustrelili v glavo, vendar je preživela. Takrat je bila stara komaj 12 let. Prejela je Nobelovo nagrado za mir in se še zdaj zelo aktivno zavzema za izobrazbo pakistanskih deklet, živi pa v Angliji.

Po dolgem razmisleku in veliko prebranih člankih sem se strinjala, da so ljudje kot Nelson in Malala res junaki, ki se jim lahko cela skupnost zahvali za spremembe, ki so jih naredili. Seveda je takih ljudi po svetu vedno več, predvsem mladih. Vendar moramo ob vsem tem tudi razumeti, da ni vsak, ki se upre oblasti, junak. A po vsem napisanem in prebranem sem bila mnenja, da si lahko junak tudi v drugačnem pogledu.

Za mnenje sem najprej vprašala mlajšo sestro in seveda mi je odgovorila, da je junak zanjo Peter Prevc, saj je velika navdušenka nad smučarskimi skoki. Starša sta se strinjala, da je junaka težko opredeliti in da jih je preprosto rečeno "več vrst"; rekla sta, da so zanju junaki tudi navadni ljudje, ki uspejo ostati srečni in zadovoljni navkljub težkemu življenju, da so junaki reševalci, gasilci, policisti in naključni ljudje, ki tvegajo svoja življenja, da bi pomagali sočloveku in da so junaki tudi aktivisti, ki se uprejo oblasti in se zavzemajo za dobro skupnosti, svoja načela pa zagovarjajo do konca. Ko sem razmišljala o pogovoru s starši, mi je postalo jasno, da junaka preprosto ni mogoče opisati s splošno definicijo, ki bi veljala za vse izmed njih, saj so dejanja, ki posameznika naredijo junaka, različna, in vsak posameznik ima drugačno mnenje, kaj je zanj junaško dejanje.

Prav iz tega razloga, ker menim, da ima vsak od nas drugačen pogled na dejanja drugih ljudi, sem se odločila, da kot junaka predstavim še eno osebo. Izbrala sem Slovenca, ki živi na Madagaskarju, ime mu pa je Pedro Opeka. Bil je edini Slovenec, ki mi je zares prišel na misel ob besedi junak, pa čeprav ne ustreza popolnoma lastnostim zgornjih dveh junakov, saj se ni uprl oblasti. Pedro Opeka je slovenski misijonar, ki je na Madagaskarju številne otroke in starše rešil pred lakoto, omogočil jim je delo in jih rešil pred vsakodnevnim brskanjem za preživetje po smetišču. Priskrbel jim je tudi streho nad glavo in vsak dan topel obrok, postavil pa je tudi šolo. Pedro Opeka je vzpostavil delovanje skupnosti in pomagal revnim prebivalcem. Je pravičen in pošten ter zagovarja pomoč tem ljudem in to, da bi se jim omogočile službe namesto "dela na smetišču". Letos so ga tudi državni organi RS Slovenije predlagali za slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado. Sam se nima za junaka, saj je zelo skromen in se zavzema za svoje ljudi. Z  njimi je močno povezan in govori tudi lokalni jezik. Pravi, da je to njegovo poslanstvo in zame je on junak.

Pedro Opeka je junak, čeprav se ni uprl oblasti in morda nam to pove, da je vsak od nas lahko junaški bodisi kot aktivist, dobrodelnež, prostovoljec, naključen mimoidoči, ki reši fanta iz mrzle deroče reke, čeprav s tem ogrozi sebe. Mislim, da je med nami veliko junakov in da za večino pravzaprav sploh ne vemo. Vsak od nas je lahko junak za nekoga in čeprav se nam naše dejanje morda ne bo zdelo niti najmanj junaško, bo nekomu to dejanje predstavljalo pravega junaka. Pomembno je le, da si izberemo prava načela, se zanje zavzemamo na karseda miren način in da se skupaj zavzemamo za dobro skupnosti. Če smo temu res predani, lahko dosežemo spremembe, kot so jih dosegli Malala, Nelson in nenazadnje Pedro. Morda je prav on še dodaten dokaz, spodbuda za Slovence, da lahko nekaj spremeniš, a le, če se za to aktivno zavzemaš in se ne sprijazniš s trenutnim stanjem, temveč poskusiš narediti nekaj za boljšo prihodnost, za to da bo vsem nam bolje. Res je, da nas je med mladimi malo, ki bi bili pripravljeni dati pobudo za spremembe, vendar nam je mladim še posebej za zgled Malala, ki je že kot najstnica postala svetovno znana aktivistka.

Navsezadnje se z opisom iz SSKJ-ja moram strinjati, saj lahko pod junaška dejanja štejemo vse omenjeno: od reševanja sočloveka do aktivistov, odvisno je le, kakšen pogled imamo in kaj nam predstavlja besedna zveza junaško dejanje; " Junak je, kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje."

Erika Rihter, 1.a